Opisi starih sort hrušk na kmetiji

Heirloom Varieties > Pears

Na kmetiji gojimo številne tradicionalne stare sorte, ki se tipično ne najdejo v trgovinah ali v komercialnih sadovnjakih. Na tej strani najdete slike in opise nekaterih teh sort.

• Drobnica

  

  

  Drobnica (Pyrus pyraster) je divja vrsta hruške iz družine rožnic (Rosaceae), prvotno razširjena v območjih današnje Perzije in Armenije. Rimljani naj bi gojili drobnico že 300 let pred našim štetjem. Drobnica je ena izmed prednic današnjih kulturnih hrušk (Pyrus communis subsp. communis), skupaj z vrsto Pyrus caucasica. Raste kot grm, visok 3–4 m, ali drevo, ki doseže 15–20 m. Značilni so trni na kratkih poganjkih, ki jih pri kulturnih sortah hrušk ni. Cvetovi so beli in cvetijo od aprila do maja, plodovi so majhni, okrogli ali rahlo jajčasti, premera 1,5–3,5 cm, pogosto z rahlo zavitim pecljem. Dozorijo konec poletja ali v začetku jeseni. Plodovi so trpki zaradi visoke vsebnosti čreslovin in postanejo užitni šele, ko se zmehčajo. Lahko jih jemo surove, uporabimo za marmelade, želeje, sok, žganje ali jih posušimo in shranimo kot suho sadje za čaj. Drobnica lahko doživi starost 100–150 let.

• Hardijeva

  

  

  Hardijeva (Beurre Hardy) je stara francoska sorta hruške, najverjetneje poimenovana po Julienu-Alexandru Hardyju, ki je bil glavni vrtnar in direktor arborikulture v Luksemburškem parku v Parizu v 19. stoletju. Plodovi so srednje debeli do debeli. Osnovna barva je zelena, prekrita z rjasto rjavo prevleko, na sončni strani rahlo oker. Meso je kremasto, zelo sočno, sladko in aromatično, z rahlo kiselkastim okusom, kar je pri hruškah redkost. Sorta je odlična kot namizna hruška, zelo primerna tudi za kompote in marmelade. Plod mora dobro dozoreti na drevesu, sicer lahko ostane nekoliko trpek okus. Drevo raste ozko in visoko. Rodi neredno in nikoli preobilno. Plodove obiramo septembra, v skladišču počakajo le nekaj tednov.

• Junijska lepotica

  

  

  Junijska lepotica je stara italijanska sorta neznanih staršev. Gre za zgodnjo poletno sorto, zelo rodno in hkrati dobro opraševalko. Drevo je bujne rasti, cveti zgodaj in je občutljiva na pozebo med cvetenjem. Zarodi zgodaj in redno. Plodovi so majhni do srednje veliki, podolgovato hruškaste oblike. Kožica je gladka, svetlo zelena, na sončni strani pogosto prekrita s temno rdečo barvo, ob zorenju pa osnovna zelena barva porumeni. Površina plodu je gosto posejana z drobnimi rjastimi lenticelami. Meso je rumenkasto belo, srednje čvrsto, sočno, sladko in prijetnega okusa z rahlo kiselkastim pridihom. Zori konec junija ali v začetku julija. Odlična je za sveže uživanje in pripravo sokov, vendar ni primerna za skladiščenje.

• Klapova

  

  

  Klapova (Clapp’s Favourite) je ameriška sorta, ki jo je leta 1860 v državi Massachusetts vzgojil Thaddeus Clapp. Plodovi so srednje veliki, v hladnejših območjih nekoliko podaljšani. Kožica je srednje debela, suha, gladka in brez rjavosti. Osnovna barva je svetlo zelena, na sončni strani pogosto prekrita s temno rdečo krovno barvo do polovice plodu. Na površini so številne svetlorjave lečice. Ob zrelosti rahlo pordeči na sončni strani. Meso je rumenkasto belo, fine, topne teksture, sočno, aromatično, sladko kislo in polnega okusa. Drevo raste srednje bujno, krošnja je srednje redka. V mladosti je rast bujna, pozneje se umiri. Cveti pozno, cvetni prah je dobro kaljiv. Plodove obiramo septembra, ob primernem skladiščenju so primerni za uživanje do novembra.

• Pastorjevka

  

  

  Sorto pastorjevka je leta 1760 v bližini francoskega mesta Clion odkril pastor g. Leroy, po katerem je tudi dobila ime. Starši sorte niso znani. Pri nas jo poznamo tudi pod imeni pastorovka in pastorčica. Plodovi so srednje veliki do veliki, podolgovati, pogosto z značilno rjasto progo, ki poteka po dolžini plodu od peclja do muhe. Osnovna barva je sivo zelena, v polni zrelosti rumena, na sončni strani rahlo oranžno obarvana. Meso je rumenkasto belo, čvrsto in nekoliko grobo, brez izrazite arome. Je zelo prilagodljiva glede ekoloških razmer, dobro in redno rodi, plodovi pa so lepega videza. Drevo raste močno, tvori piramidalno krošnjo in je gosto obraslo s kratkimi rodnimi poganjki. Plodove obiramo oktobra, za uživanje so primerni do decembra. Uporablja se kot namizna in kuhinjska hruška. Zaradi izredno dobre skladnosti s kutino jo drevesničarji pogosto uporabljajo kot posredovalko pri cepljenju drugih sort.