Opisi starih sort jabolk na kmetiji

Heirloom Varieties > Apples

Na kmetiji gojimo številne tradicionalne stare sorte, ki se tipično ne najdejo v trgovinah ali v komercialnih sadovnjakih. Na tej strani najdete slike in opise nekaterih teh sort.

• Bobovec

  

  

  Bobovec je negotovega izvora, po mnenju strokovnjakov najverjetneje izvira iz Porenja v Nemčiji v 18. stoletju. Pri nas je že dolgo udomačena in spada med najbolj značilne sorte jablan v travniških sadovnjakih. Je srednje veliko jabolko, plodovi po velikosti niso izenačeni. Osnovna barva je zeleno rumena, približno polovica plodu je prekrito z rdečimi prižami. Zori drugo polovico oktobra. Meso je sprva trpko in kislo, ko pa se umedi postane sočno in prijetnega nežnega okusa. Največkrat se predeluje, če ga shranimo pa ga lahko uživamo do junija.

• Boskopski kosmač

  

  

  Boskopski kosmač (tudi lepi boskop) izvira iz mesta Boskoop na Nizozemskem, kjer so go odkrili leta 1856. Plodovi so srednje veliko do debeli, okrogli in rahlo ploščati s hrapavo kožo. Ko dozorijo, osnovna zelenkasta barva preide v oranžnorjavo, na sončni strani pa plodovi pordečijo. Dozori konec septembra. Meso je čvrsto, sočno, sladko in aromatično. Zelo dobro je sveže, cenjeno je pa tudi za predelavo.

• Carjevič

  

  

  Carjevič je stara avtohtona sorte iz slovenske Štajerske, ki uspeva v mrzlem podnebju in višjih legah. Je majnše jabolko, plodovi so okrogli in rahlo ploščati, proti muhi pa lahko nekoliko zoženi. Koža je gladka. Osnovna barje je rumenozelena, na sončni strani pridobi značilno rdečo barvo. Zori konec septembra in začetku oktobra. Meso je belo, zelo sočno, sladkokiselkasto. Najboljše je za svežo porabo, primerno shranjen počaka do začetka pomladi.

• Grafenštajnc

  

  

  Grafenštajnc izvirza iz Danske, ime je dobila po gradu Gråsten, kjer so gojili sorto že v 17. stoletju. Plodovi so veliki, nepravilne obliko in nekoliko splošcati. Zrelo jabolko ima zelenkasto rumeno osnovno barve s karminasto rdečimi prižami. Meso je zelo sočno, prijetno in aromatično. Je zgodnje jabolko, dozori v začetku septembra. Sorta je cenjena za svežo uživanje in ni primerna za skladiščenje, zato se je ne najde v intenzivnem sadjarstvu.

• Jonatan

  

  

  Jonatan izvira iz Amerike, kjer so ga vzgojili v New Yorku začetka 19. stoletja. Pri nas je že dolgo priljubljena sorta jablane, ki se pogosto najde v travniških sadovnjakih. Plodovi so srednje veliki, dokaj pravilne okrogli oblike in po večini prekriti z živo rdečo barvo. Meso je sočno, belkasto, čvrsto, aromatično in prijetnega sladko kiselkastega okusa. Najboljša je za svežo porabo, lahko ga predelamo v sok ali sušijo. Zori sredi do konca septembra, skladiščeno počaka do spomladi.

• Kanadka

  

  

  Kanadska reneta je negotovega izvora. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so jo razvili v Normandiji v 17. stoletju. Od tod naj bi jo prenesli v Kanado, od tam pa nazaj v Evropo. Plodovi so izrazito veliki in nekoliko ploščati ter nepravilnih oblik, po barvi so zelenkasti in s časoma porumenijo. Koža je nekoliko hrapava. Dozori v začetku oktobra. Meso je aromatično in sočno, sprva čvrsto in kiselkastega okusa, s časom se zmehča in umedi. Sveže obrana je primerna za predelavo, zorjena je odlično namizno jabolko. Skladiščeno počaka do spomladi.

• Koksova oranžna reneta

  

  

  Koksova oranžna reneta izvira iz Anglije, kjer jo je okoli leta 1825 vzgojil Richard Cox v grofiji Buckinghamshire. Spada med najbolj znane angleške namizne sorte. Plodovi so srednje veliki, okrogli in rahlo sploščeni. Osnovna barva je rumena ali rumenkasto zelena, večji del plodu pa prekrivajo oranžno-rdeče in škrlatne priže. Dozori konec septembra oziroma v začetku oktobra. Meso je drobnozrnato, kremasto rumene barve, hrustljavo in sočno. Okus je bogat in aromatičen, uravnotežen med sladkostjo in kislostjo. Najbolj cenjena je za svežo porabo, primerna pa je tudi za sokove in sladice. Ob ustreznih pogojih jo lahko hranimo do decembra; za daljše skladiščenje ni obstojna.

• Krivopecelj

  

  

  Krivopecelj izvira iz Porenja v Nemčiji, kjer je bila opisana že leta 1821. Plodovi so veliki in srednje debeli do debeli, po obliki so nekoliko valjasti ter neizenačeni. Večina plodov ima pecelj postrani, od tod tudi ime. Dozori oktobra. Meso je belo, čvrsto, sočno, osvežujočega okusa. Dobro se skladišče — do pomladi. Jabolki je odlično tako za sveže uživanje kot za predelavo.

• Londonski peping

  

  

  Londonski peping je stara sorta angleška izvora, ki je bila opisana že leta 1580. Je srednje veliko do večje jabolko rumene barve, del plodu večkrat pordeči na sončni strani. Zori začetka oktobra. Meso je spočetka trdo in zelenkasto, pozneje porumeni in postane mehko in okusno. Plodovi so sočni in sladko kiselkasti. Cenjen je zlasti za svežo uporabo kot namizna sorta. Primerno skladiščen počaka do aprila.

• Štajerski mošancelj

  

  

  Štajerski mošancelj je avtohtona sorta, izvira iz Štajerske. Je manjše jabolko, zelenkasto rumene barve, v polni zrelosti postane zlato rumena. Zori oktobra. Meso je čvrsto, sočno, aromatično, sladko kislega okusa. V preteklosti je bila cenjena sorta zlasti zaradi čvrstih plodov, ki so odporni na otiske in zato primerni za transport. Pred vojno naj bi ga celo izvažali v Indijo. Uporablja se tako za sveže uživanje kot za predelavo, cenjen je Mošanceljov mošt in sok.

• Šentjakobka

  

  

  Šentjakobka je lokalna sorta v Mislinjski dolini in je slabo poznana drugje po Sloveniji. Točnega izvora ne poznamo, vemo pa, da naj bi spadala med renete. Šentjakobka je zgodnje jabolko, zori avgusta in začetka septembra. Osnovna barva je zelenkasto-rumena, priže so roza-rdeče barve in se pokažejo, ko jabolko dozori. Koža je gladka in debela, steblo je prav tako debelo, pecljeva jamica pa pogosto rjasta. Meso je belo-rumene barve, mehko, in ima prijeten, nežen, sladek okus. Jabolko je občutljivo na udarce in dokaj hitro postane prhko, zato je najbolj primerno za sveže uživanje ali takojšno predelavo. Domačini jo cenijo med drugim tudi za štrudelj. Ni primerno za skladiščenje.

• Zlata parmena

  

  

  Zlata parmena izvira iz Normandije v Franciji, kjer naj bi jo odkrili proti konci 18. stoletja. Je srednje veliko jabolko, plodovi so neizenačene oblike. Barva plodov je zlato rumeno z rdečimi prižami. Meso je sočno in prijetnega okusa, po nekaterih mnenj aroma rahlo spominja na orehe. Zori konec septembra. Cenjeno je kot namizno jabolko, primerno je tudi za predelavo. Uživamo do januarja.